Varno športno okolje: kaj morajo športni klubi urediti v letu 2026 in kaj jih čaka v prihodnjih letih?

Predstavljajte si naslednjo situacijo.

Starš po treningu opozori vodstvo kluba, da trener otroka redno ponižuje pred soigralci. Drug otrok staršem zaupa, da ga starejši člani ekipe ustrahujejo. Na pripravah se pojavi vprašanje, ali je primerno, da trener ostane sam z mladoletnim športnikom v sobi.

Kako mora klub ukrepati? Kdo je odgovoren? Ali obstaja pravilnik? Komu lahko športnik zaupa svojo izkušnjo?

To niso zgolj vprašanja odnosov v športu. So del področja, ki ga mednarodno poznamo pod izrazom safeguarding, v Sloveniji pa kot zagotavljanje varnega športnega okolja.

V letu 2026 je Slovenija na tem področju naredila pomemben sistemski korak. Zagotavljanje varnega športnega okolja je postalo tudi pogoj za določeno državno sofinanciranje športnih zvez. Posledice teh sprememb pa že segajo do posameznih klubov.

Kaj sploh pomeni safeguarding?

Safeguarding pomeni sistematično preprečevanje nasilja, zlorab, nadlegovanja, zanemarjanja in drugih škodljivih ravnanj v športu ter ustrezno ukrepanje, kadar pride do težav.

Pri tem ne gre samo za zaščito otrok pred najhujšimi oblikami nasilja.

Varno športno okolje pomeni tudi:

• zaščito pred psihičnim in fizičnim nasiljem;

• preprečevanje spolnega nadlegovanja in zlorab;

• preprečevanje medvrstniškega nasilja in spletnega ustrahovanja;

• spoštljivo komunikacijo med trenerji, športniki in starši;

• preprečevanje zlorabe avtoritete in položaja;

• varno organizacijo treningov, potovanj, priprav in nastanitev;

• zaščito zasebnosti in osebnih podatkov;

• jasne možnosti prijave nepravilnosti in dostopa do pomoči.

Pomembno je razumeti, da safeguarding ni namenjen samo zaščiti športnikov. Ščiti tudi trenerje, zaposlene, prostovoljce in druge sodelavce športnih organizacij.

Njegov cilj ni ustvarjanje dodatne birokracije, temveč okolja, v katerem so pravila jasna, tveganja prepoznana in odgovornosti določene, še preden nastane težava.

Kaj se je v Sloveniji spremenilo leta 2026?

Februarja 2026 je bila sprejeta pomembna dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni.

Novi 101.a člen je uvedel posebne pogoje za sofinanciranje delovanja Olimpijskega komiteja Slovenije, Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja in nacionalnih panožnih športnih zvez.

Organizacije, na katere se določba nanaša, morajo zagotoviti pet ključnih področij:

1. Sistem prijave kršitev. Vzpostavljeno mora biti digitalno spletno orodje, ki omogoča enostavno in anonimno prijavo, s pravili za zaupno obravnavo.

2. Javne prijavne poti. Na spletni strani morajo biti objavljene informacije o drugih možnostih prijave, med drugim o Inšpektoratu RS za šport, Varuhu športnikovih pravic in Slovenski antidoping organizaciji.

3. Odgovorne osebe. Določena mora biti javno dostopna kontaktna točka za informacije in prijave ter oseba za obravnavo postopkov.

4. Preventivno obveščanje. Organizacija mora objaviti informacije o vrstah zlorab, njihovem prepoznavanju, postopkih ukrepanja in podpori žrtvam.

5. Sprejeti varnostni pravilniki. Organizacija mora imeti pravila za preprečevanje zlorab, obvladovanje tveganj, preverjanje ustreznosti kadrov in razkrivanje morebitnih konfliktov interesov.

Za nacionalne panožne zveze, ki so nosilke uradnih tekmovalnih sistemov, je določen še poseben pogoj: ustrezno izobraževanje 90 % določenega aktivnega strokovnega kadra, ki teh vsebin še ni imel v svojem izobraževanju ali usposabljanju. Ministrstvo je za postopno uvedbo predvidelo prehodno obdobje do leta 2027.

Pomembno: navedeni 101.a člen se neposredno nanaša na opredeljene krovne organizacije in zveze pri državnem sofinanciranju njihovega delovanja. Ne določa, da mora vsak posamezen športni klub samostojno uporabljati vseh pet enakih mehanizmov ali pridobiti poseben certifikat.

Vir: Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni, 101.a člen.

Kaj to pomeni za športne klube?

Čeprav se nova ureditev državnega sofinanciranja primarno nanaša na nacionalne zveze, se njeni učinki prenašajo tudi na njihove članice.

Olimpijski komite Slovenije je 30. marca 2026 sprejel Smernice za zagotavljanje varnega športnega okolja in svoj pravilnik o varnosti.

Smernice vključujejo tudi osebe, ki delujejo v nacionalnih panožnih športnih zvezah in njihovih članicah. Način izvajanja posamezne nacionalne zveze podrobneje določijo s svojimi pravili.

To pomeni, da morajo športni klubi preveriti tudi zahteve svoje matične zveze.

Konkreten primer: Triatlonska zveza Slovenije

Triatlonska zveza Slovenije je aprila 2026 sprejela načrt uvajanja sistema varnega športnega okolja.

V njem je svojim klubom določila, da morajo najpozneje do 31. decembra 2026 uskladiti interne pravilnike s pravilnikom zveze in zagotoviti ustrezne pisne izjave trenerjev. Predvidela je tudi izobraževanje trenerjev ter evidenco opravljenih obveznosti.

To je primer, kako lahko pravila nacionalne zveze postanejo konkretne organizacijske obveznosti klubov.

Ne pomeni pa, da enak rok ali enaki postopki že veljajo v vseh športnih panogah.

Vir: Načrt uvajanja varnega športnega okolja – Triatlonska zveza Slovenije.

Katere zakonske obveznosti za klube že obstajajo?

Varno športno okolje ni povsem novo pravno področje. Več pomembnih obveznosti izhaja iz zakonodaje, ki velja že dlje časa.

Zaščita otrok in dolžnost prijave suma nasilja

Posebej pomemben je 6. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

Ta v okviru svojega področja urejanja izrecno omenja izvajalce vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih ter obveznost takojšnjega obveščanja centra za socialno delo, policije ali državnega tožilstva, kadar obstaja sum, da je otrok oziroma druga posebej ranljiva oseba žrtev nasilja.

Klub se zato ne sme zanašati samo na interne pogovore, disciplinske postopke ali obvestilo staršem.

Kadar gre za sum nasilja nad otrokom, ki zahteva obveščanje pristojnih organov, notranji postopek kluba tega ne more nadomestiti.

Ob tem se za kazniva dejanja uporabljajo tudi določbe Kazenskega zakonika in kazenskoprocesne zakonodaje.

Ustreznost trenerjev in drugih sodelavcev

Zakon o športu določa pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu.

Poleg ustrezne izobrazbe oziroma usposobljenosti pa smernice OKS in pravila posameznih zvez vse bolj poudarjajo tudi preverjanje osebne ustreznosti trenerjev, podpornega osebja in funkcionarjev.

Pri tem je treba razlikovati med podpisano izjavo kandidata, morebitnim preverjanjem uradnih evidenc in pogoji, ki jih določa posamezen zakon ali pravilnik zveze.

Vsak klub nima avtomatično neomejene pravice zahtevati in hraniti izpiskov iz kazenskih evidenc. Takšno obdelavo podatkov mora podpirati ustrezna pravna podlaga.

Zaščita zaposlenih in prostovoljcev

Za klube, ki nastopajo kot delodajalci, je pomemben tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Njegov 47. člen določa dolžnost delodajalca, da zagotavlja delovno okolje brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja.

Športne organizacije morajo zato ustrezno varovati tudi zaposlene trenerje in druge delavce.

Pri prostovoljcih je treba upoštevati še pravila njihovega sodelovanja ter morebitne zahteve Zakona o prostovoljstvu in internih aktov organizacije.

Varovanje občutljivih podatkov

Obravnava prijav nasilja lahko vključuje zelo občutljive osebne podatke otrok, prijaviteljev, prič in domnevnih kršiteljev.

Uporabljajo se pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

To pomeni omejen dostop, zakonito podlago za obdelavo, ustrezne roke hrambe in varne postopke.

Navadna skupna mapa ali preglednica, do katere dostopa celotno vodstvo kluba, ni primeren način vodenja občutljivih prijav.

Pri večjih organizacijah je lahko pomemben tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Vendar njegovega sistema notranjih prijav, ki ima lastno področje uporabe in določene zavezance, ne gre enačiti z vsemi zahtevami safeguarding sistema.

Kaj naj ima urejen vsak športni klub?

Ne glede na to, ali klub trenutno izpolnjuje posebno zahtevo zveze ali se na področje varnega športnega okolja šele pripravlja, priporočamo naslednje korake.

1. Imenovanje kontaktne osebe

Otroci, starši, trenerji in drugi sodelavci morajo vedeti, na koga se lahko obrnejo ob neprimernem ravnanju.

Smiselno je določiti tudi namestnika, da prijava ne obstane, kadar je kontaktna oseba odsotna ali vpletena v dogodek.

2. Sprejetje kodeksa ravnanja

Klub naj jasno opredeli, kakšno vedenje pričakuje od trenerjev, športnikov, spremljevalcev in drugih sodelavcev.

Kodeks naj vključuje tudi pravila komunikacije, ravnanja na potovanjih, uporabe garderob in varne digitalne komunikacije.

3. Seznanitev in potrditev pravil

Ni dovolj, da je pravilnik shranjen v dokumentih kluba.

Pomembno je, da se trenerji in drugi relevantni sodelavci z njim dejansko seznanijo ter da klub lahko izkaže, kdo je potrdil veljavna pravila.

4. Izobraževanje sodelavcev

Trenerji morajo znati prepoznati znake psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja, neprimernih odnosov ter zanemarjanja.

Enako pomembno je, da vedo, komu in kako posredovati informacijo ter kako ob tem zaščititi otroka.

5. Dostopne informacije za starše in otroke

Informacije o pravicah, kontaktih, nujnih številkah in prijavnih poteh morajo biti enostavno dostopne.

Pri mlajših otrocih morajo biti razumljive njihovi starosti.

6. Redna samoocena tveganj

Klub naj vsaj enkrat letno pregleda, kaj je na področju preventive že uredil, kje ostajajo vrzeli in kateri ukrepi so potrebni.

Posebno pozornost naj nameni pripravam, nastanitvam, garderobam, prevozom in situacijam, v katerih odrasla oseba ostane sama z mladoletnim športnikom.

Kaj storiti, če otrok ali športnik prijavi nasilje?

Najpomembnejši je varen, spoštljiv in pravočasen odziv.

Najprej poskrbite za neposredno varnost. Če je oseba ogrožena ali potrebuje nujno pomoč, pokličite 112 oziroma policijo na 113.

Prijavitelju mirno prisluhnite. Ne zmanjšujte pomena njegove izkušnje, ne postavljajte sugestivnih vprašanj in ne obljubljajte popolne tajnosti, če bo za zaščito treba vključiti pristojne organe.

Osnovne informacije dokumentirajte varno in samo v potrebnem obsegu. Ne izvajajte lastnega zasliševanja otroka ali soočanja z domnevnim povzročiteljem.

Kadar obstaja ustrezna zakonska dolžnost obveščanja, nemudoma vključite center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. Prijavo lahko dodatno usmerite po postopku matične športne zveze.

Pri uporabi notranjih postopkov je treba zagotoviti nepristranskost, zaščito prijavitelja in spoštovanje pravic vseh vpletenih.

Med pomembnimi zunanjimi možnostmi pomoči so:

• 112 – nujna pomoč;

• 113 – policija;

• 116 111 – TOM telefon za otroke in mladostnike;

• Varuh športnikovih pravic;

• OKS – Integriteta in varno športno okolje.

OKS v svojih smernicah opisuje tudi uporabo sistema Žvižgavka v primerih, ko panožna zveza nima vzpostavljenega ustreznega postopka.

Ali morajo športni klubi pridobiti certifikat varnega športnega okolja?

Pri certificiranju je pomembno ločiti tri stvari: zakonske obveznosti, pravila športne zveze in prostovoljno neodvisno presojo oziroma certificiranje.

Na voljo je tudi spletna predstavitev standarda Varno športno okolje, objavljena prek platforme Trusty Compliance.

Vendar na podlagi javno preverljivih informacij ob pripravi tega članka ni bilo mogoče zanesljivo potrditi vseh meril certificiranja, izdajatelja, postopka presoje in pogojev veljavnosti morebitnega certifikata.

Zato ni mogoče trditi, da je tak certifikat splošno zakonsko obvezen za vse športne klube.

Certificiranje je lahko koristno orodje za izkazovanje kakovosti sistema, kadar so njegova merila in neodvisnost presoje jasno določeni. Sam certifikat pa ne nadomesti dejanskega izvajanja ukrepov, prijavnih poti ali zakonskih dolžnosti.

Kako vam pri tem pomaga Spletni portal?

Pomemben del varnega športnega okolja ni le sprejetje pravil, temveč njihovo vsakodnevno izvajanje.

Pri tem lahko športnim klubom pomaga modul Varno športno okolje, ki je že na voljo v novi različici Spletnega portala.

Modul je vključen v vse pakete, klub pa ga lahko samostojno vklopi.

Javna stran za starše in športnike

Klub lahko objavi pregledno javno stran s kontaktno osebo in namestnikom, nujnimi telefonskimi številkami, pravili kluba ter povezavo do zunanje prijavne poti.

Stran je prilagojena mobilnim napravam. Na voljo je tudi QR-koda, ki jo lahko klub objavi v garderobi, telovadnici ali na oglasni deski.

Kodeks ravnanja s potrditvami

Pravilnike in kodekse lahko klub vodi po različicah ter spremlja, katere osebe so veljavno različico že potrdile.

Ob spremembi pravil je potrebna nova potrditev.

Evidenca izobraževanj in preverjanj

Klub lahko spremlja opravljena izobraževanja, veljavnost posameznih obveznosti in stanje preverjanj trenerjev, spremljevalcev ter prostovoljcev.

Pri preverjanjih sistem beleži stanje, ne pa vsebine potrdil iz kazenske evidence.

Letna samoocena in ukrepi

Vodstvo kluba lahko izvede samooceno preventive in določi potrebne ukrepe, odgovorne osebe ter roke za izvedbo.

Pregled obveznosti in opomniki

Sistem omogoča vpogled v manjkajoče potrditve pravil, izobraževanja in odprte ukrepe ter pošiljanje e-poštnih opomnikov.

Ločene uporabniške pravice omogočajo, da do posameznih podatkov dostopajo samo ustrezno pooblaščene osebe.

Pomembna omejitev: Spletni portal trenutno ne sprejema zaupnih prijav nasilja in ne vodi obravnave posameznih primerov. Klub uporablja ustrezno zunanjo prijavno pot. Prav tako uporaba modula sama po sebi ne pomeni pravnega certifikata ali zagotovila o popolni skladnosti.

Zaupni prijavni sistem je napovedan kot ločena funkcionalnost, ki bo na voljo šele po ustreznem pravnem in varnostnem preverjanju.

Več o modulu: Varno športno okolje v Spletnem portalu.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih?

2026 – vzpostavljanje temeljev. Nacionalne zveze uvajajo prijavne poti, sprejemajo pravilnike in organizirajo izobraževanja. Posamezne zveze članicam že določajo konkretne naloge in roke.

2027 – nadaljevanje usposabljanja in izvajanja ukrepov. Predvideno prehodno obdobje za dodatno izobraževanje kadra se izteka. Klubi naj preverjajo zahteve svojih zvez in veljavne pogoje posameznih razpisov.

2028 in naprej – redno preverjanje kakovosti. Pričakujemo lahko nadaljnje razvijanje sistemov preventive, izobraževanj in preverjanja izvajanja ukrepov. To je smer razvoja, ne pa že potrjen nov splošni zakonski rok za vse klube.

Za klube je zato najbolj smiselno, da se varnega športnega okolja lotijo pravočasno in sistematično.

Varno športno okolje se ne začne s certifikatom

Začne se pri trenerju, ki spoštuje otroka. Pri vodstvu, ki ne spregleda opozorila. Pri staršu, ki ve, na koga se lahko obrne. In pri klubu, ki ima jasna pravila ter jih tudi izvaja.

Manj administracije. Več časa za šport. In predvsem več zaupanja v športno okolje.

Spletni portal omogoča, da klub preventivo, pravila, potrditve in izobraževanja vodi pregledno in organizirano.

Spoznajte funkcionalnost Varno športno okolje →

Viri in dodatne informacije

• Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa – 101.a člen

• Ministrstvo: Slovenija za varnost športnikov, 20. februar 2026

• OKS – Smernice za zagotavljanje varnega športnega okolja

• OKS – Pravilnik o zagotavljanju varnosti in varnega športnega okolja

• Zakon o preprečevanju nasilja v družini – 6. člen

• Zakon o športu (ZŠpo-1)

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

• Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

• Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)

• Triatlonska zveza Slovenije – načrt uvajanja varnega športnega okolja

Članek je informativne narave. Posamezni klubi morajo obveznosti preveriti tudi glede na svojo pravnoorganizacijsko obliko, dejavnosti, delovna razmerja in aktualna pravila matične športne zveze.