Kako lahko športna društva pridobijo dodatna sredstva v Sloveniji?
Športna društva imajo precej več možnosti za pridobivanje sredstev kot zgolj članarine, vadnine, občinske razpise in klasične sponzorje.
Avtor: Ekipa Spletnega portala 10 min branja
Članarine in vadnine niso edini vir prihodkov športnega kluba. Društva lahko sredstva pridobivajo tudi s srečelovi, prodajo koledarjev, donacijami, sponzorstvi, športnimi dogodki in javnimi razpisi. Pomembno pa je poznati pravila: dobrodelna akcija ni nujno davčno oproščena, prodaja izdelkov ni donacija, plačljiv žreb pa ni običajna nagradna igra.
V tem vodniku predstavljamo konkretne zamisli, finančne primere in najpomembnejše zakonske obveznosti za slovenska športna društva.
Ali lahko društvo sploh ustvarja prihodke s prodajo?
Da. Zakon o društvih (ZDru-1) dovoljuje tudi pridobitno dejavnost, če je ta določena v temeljnem aktu, povezana z nameni in nalogami društva ter se izvaja v ustreznem obsegu. Presežek prihodkov mora ostati namenjen delovanju društva in se ne sme deliti med člane.
Klub lahko torej prodaja koledarje, klubske izdelke, organizira plačljive športne dogodke ali pridobiva sponzorstva, vendar mora imeti urejene ustrezne dejavnosti, računovodske evidence in davčno obravnavo.
Najbolj stabilen pristop ni ena velika akcija, ampak več različnih virov financiranja.
1. Srečelov in tombola: kaj je dovoljeno?
Srečelov je lahko dobra spremljevalna aktivnost klubskega dneva ali zaključne prireditve, vendar ga ureja Zakon o igrah na srečo (ZIS). Posebna izjema društvom omogoča organizacijo brez dovoljenja Ministrstva za finance samo ob izpolnjenih pogojih:
tombola ali srečelov je organiziran največ enkrat letno v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa;
skupna vrednost vseh izdanih srečk ne presega 5.000 €;
vsak posamezni dobitek je vreden manj kot 300 € – tudi če ga je podarilo podjetje;
pristojni upravni organ mora biti obveščen najpozneje osem dni pred prireditvijo;
pripravljena in potrjena morajo biti pravila igre, žrebanje je javno, nadzira pa ga predpisana tričlanska komisija.
Če skupna vrednost srečk preseže 5.000 € ali je posamezni dobitek vreden 300 € ali več, je potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva; v tem režimu veljajo tudi dodatni pogoji glede upravičenosti prireditelja. Srečk za opisano izjemo ni dopustno prodajati skozi vse leto.
Občasni prireditelj mora preveriti še davek od iger na srečo, predpisane obračune in 5-odstotno vplačilo od prihodkov iz prodaje srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, pristojni fundaciji (za prireditelja s področja športa Fundaciji za šport). Pri vrednotenju nagrad in izračunu osnove naj pomaga računovodja.
Primer: klub proda 600 srečk po 5 € in zbere 3.000 € bruto prilivov. Če večino nagrad podarijo lokalna podjetja, lahko nastane zanimiv presežek, vendar je treba odšteti tisk, organizacijo, predpisane davke in dajatve. Bruto izkupiček ni čisti zaslužek.
Za natančen postopek uporabite uradna navodila za srečelove in tombole.
2. Klubski koledarji, fotografije in navijaški izdelki
Koledar s fotografijami ekip je lahko ena najbolj preprostih sezonskih akcij. Klub zbere prednaročila med starši, člani in navijači, doda prostor za nekaj lokalnih oglaševalcev in naroči toliko izvodov, kot jih lahko realno proda.
Primer kalkulacije klubskega koledarja
Prihodki:
200 prodanih koledarjev po 15 €: 3.000 €.
Štirje oglasi lokalnih podjetij po 150 €: 600 €.
Predvideni neposredni stroški:
Tisk 200 koledarjev po 5 €: 1.000 €.
Oblikovanje in priprava: 250 €.
Okvirni presežek: 2.350 € pred davki in drugimi stroški.
Gre za izmišljen poslovni primer, ne za povprečen donos slovenskih društev.
Podobno lahko klub prodaja majice, puloverje, kape, bidone, šale, športne torbe, nalepke, zbirateljske kartice ali klubsko fotoknjigo. Najmanj tvegan je model prednaročil, ki omeji neprodane zaloge.
Pravno pomembno: prodaja koledarjev in izdelkov je praviloma prodaja blaga, oglas v koledarju pa oglaševalska storitev. Pri fotografijah športnikov, še posebej otrok, mora klub urediti ustrezno pravno podlago za objavo in komercialno uporabo fotografij ter spoštovati avtorske pravice fotografa.
3. Donacije in redni podporniki kluba
Enkratna donacija je dobrodošla, še bolj predvidljiv pa je program rednih podpornikov. Klub lahko vzpostavi mesečne prostovoljne prispevke ali namensko kampanjo za novo opremo, športni tabor, prevoze ali pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
Primer: 50 podpornikov s prostovoljno donacijo 10 € mesečno pomeni 6.000 € letno pred morebitnimi stroški zbiranja. Pri tem podporniki ne smejo biti zavezani k plačilu kot pogoju za neko storitev.
Donacija ali sponzorstvo?
Donacija
Donator društvu pomaga brez dogovorjene oglaševalske ali druge poslovne protiusluge. Takšen prihodek je praviloma nepridobiten. Priporočljiva je donatorska pogodba ali druga ustrezna evidenca o prejemu in namenu.
Sponzorstvo
Sponzor plača za oglaševanje ali drugo dogovorjeno promocijo, na primer logotip na dresih, oglas v koledarju ali promocijske objave. To je praviloma pridobitni prihodek, zato se običajno uredita sponzorska pogodba in račun za storitev.
Če klub podjetju v zameno za sredstva zagotovi logotip na dresih, oglas v koledarju ali promocijske objave, plačila praviloma ne more obravnavati kot čiste donacije, četudi je pogodba naslovljena »donatorska«.
Pozor pri zbiranju na javnih mestih: aktivno zbiranje prostovoljnih prispevkov ureja 5. člen ZJRM-2. Za organizirano zbiranje je treba preveriti, ali je potrebno dovoljenje upravne enote, in upoštevati predpisan način zbiranja. Prostovoljnega nakazila na objavljen TRR ni smiselno brez nadaljnje presoje enačiti s fizičnim pobiranjem denarja na ulici.
4. Namenitev 1 % dohodnine
Posameznik lahko upravičeni organizaciji nameni do 1 % svoje odmerjene dohodnine, ne da bi zaradi tega plačal dodaten davek. Društvo mora biti na ustreznem seznamu upravičencev. Smiselno je, da ob koncu leta preveri svojo upravičenost, članom in staršem pa pošlje kratka navodila za oddajo zahtevka v eDavkih.
Če bi 150 zavezancev klubu namenilo povprečno 25 €, bi to pomenilo 3.750 € priliva. Dejanski znesek je odvisen od odmerjene dohodnine zavezancev in števila veljavnih namenitev.
Več: eUprava – namenitev dela dohodnine.
5. Dobrodelni turnirji, klubski dnevi in dražbe
Klub lahko organizira rekreativni turnir, turnir 3 × 3, dan družin, zaključni piknik, dobrodelno tekmo, športni bazar ali javno dražbo podpisanega dresa. Pri tovrstnih dogodkih se lahko združijo kotizacije, prodaja hrane, sponzorska podpora in prostovoljni prispevki, če so pravilno ločeni in evidentirani.
Pomembna razlika: pri dražbi dobi predmet najvišji ponudnik, pri plačljivem srečelovu o dobitniku odloča naključje. Zato je pravna obravnava lahko bistveno drugačna.
Pred prireditvijo je treba preveriti, ali gre za javno prireditev in ali jo je treba prijaviti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje, kakšne obveznosti veljajo za glasbo, prodajo hrane, uporabo športnega objekta in varnost udeležencev. Posebne pogoje zahtevajo tudi tabori in programi za otroke.
6. Še več idej: kaj lahko organizira športno društvo?
Možnosti je precej. Spodaj so praktične zamisli, ki jih je mogoče prilagoditi različnim športom in velikostim klubov.
Klubski izdelki in oprema
Majice, kape in šali: prihodki iz razlike med prodajno in nabavno ceno; upoštevajte pravila prodaje blaga in izdaje računov.
Personalizirani bidoni in nahrbtniki: prednaročila zmanjšajo zaloge; pazite na pravice potrošnikov.
Rabljeni klubski dresi: prodaja opreme, pri kateri uredite lastništvo in računovodsko evidenco.
Fotoknjiga sezone: prodaja knjig s klubskimi fotografijami; predhodno uredite pravice do fotografij.
Rabljena športna oprema: neposredna ali komisijska prodaja; preverite lastništvo in pogoje prodaje.
Klubski dogodki in dobrodelne akcije
Dobrodelna dražba: podpisan dres ali druga zanimiva stvar gre najvišjemu ponudniku; določite jasna pravila dražbe.
Klubski bazar: prodaja izdelkov na prireditvi; poskrbite za račune in pogoje dogodka.
Hrana ob tekmah: marža pri prodaji; upoštevajte živilske predpise.
Dobrodelni koncert ali veselica: vstopnine in dodatna ponudba; preverite pravila za javne prireditve in avtorske pravice za glasbo.
Zbiranje odpadnega papirja: izkupiček zbiralne akcije; sodelujte z ustreznim prevzemnikom in preverite davčno razvrstitev.
Plačljivi športni programi
Športni tabori: prijavnine; zagotovite ustrezno usposobljeno osebje, varnost in ustrezne račune.
Individualni treningi: plačilo strokovne storitve; preverite usposobljenost izvajalcev.
Športni rojstni dnevi: organizacija programa za naročnike; uredite varnost in odgovornost.
Team building za podjetja: plačljiv športni program; s podjetjem sklenite dogovor in izdajte račun, kjer je zahtevan.
Program športnih počitnic: prijavnine za počitniške aktivnosti; zagotovite strokovni kader in varstvo otrok.
Športne delavnice za šole: storitev na osnovi dogovora s šolo; določite obseg dela in plačilo.
Sponzorstva in oglaševanje
Sponzor posamezne ekipe: dogovorjeno plačilo za promocijsko podporo; jasno določite protiusluge.
Oglasi na dresih ali v dvorani: prodaja oglasnega prostora; preverite pravice do površin.
Oglasi na klubski spletni strani: spletno oglaševanje na podlagi pogodbe in računa.
Podporniki, skupnost in digitalne vsebine
Program »Prijatelji kluba«: redne prostovoljne donacije brez obvezne protiusluge.
Množično financiranje: prispevki podpornikov, donacije ali prednaročila; davčna narava je odvisna od tega, kaj podpornik dobi v zameno.
Oddajanje lastne opreme: prihodki iz najema; preverite odgovornost in zavarovanje.
Klubski digitalni vodič: plačljiva digitalna vsebina; uredite avtorske pravice in račune.
Pri vsaki možnosti si je treba najprej odgovoriti, ali gre za nepridobitni priliv, prodajo izdelka, storitev, sponzorstvo ali posebno regulirano dejavnost.
7. Javni razpisi: občine, Fundacija za šport in evropski projekti
Društva naj poleg lastnih akcij sistematično spremljajo občinski letni program športa (LPŠ), Fundacijo za šport, državne javne pozive, lokalne razvojne razpise in ustrezne programe Erasmus+ Sport. Upravičenost, vrste stroškov in obveznosti poročanja so odvisne od posameznega razpisa.
Aktualno na dan 3. novembra 2026: Fundacija za šport je za leto 2027 objavila dva razpisa, skupaj vredna 15,5 milijona evrov, z rokom oddaje 16. november 2026. Preverite, ali se vaš projekt ujema s posameznim razpisnim področjem in ali ste upravičen prijavitelj.
Razpisi Fundacije za šport 2027
8. Katere davčne in računovodske obveznosti je treba upoštevati?
Najpomembnejše je razlikovanje med pridobitnimi in nepridobitnimi prihodki. Prava donacija brez protiusluge se lahko obravnava drugače kot prodaja koledarja, reklamni oglas ali plačljivi tabor.
DDPO: društva so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, vendar se prihodki nepridobitne dejavnosti ob izpolnjenih pogojih izvzemajo iz davčne osnove. Za obdobje 2024–2028 se od davčne osnove uporablja stopnja 22 %, ne od celotnih prilivov.
DDV: pri prodaji blaga in storitev je treba preveriti obveznost identifikacije, morebitne oprostitve in posebna pravila za športne storitve.
Izdajanje računov: praviloma je za prodajo potreben račun; zakonodaja pa predvideva določene izjeme za nepridobitne organizacije in priložnostne dogodke, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Davčno potrjevanje: kadar je račun obvezen in se plača z gotovino ali kartico, je praviloma treba preveriti tudi obveznost davčnega potrjevanja. Neposredno nakazilo na TRR se obravnava drugače.
Posebne akcije: pri srečelovu, nagradni igri, prodaji hrane ali aktivnem zbiranju prispevkov lahko veljajo dodatna pravila.
Ne pozabite: obvezna mesečna vadnina ni avtomatično davčno nepridobitna samo zato, ker jo klub poimenuje »članarina«. Pomembna je dejanska vsebina plačila.
9. Kako organizirati financiranje skozi leto?
Namesto vsakomesečnih ad hoc prošenj staršem je bolje pripraviti majhen koledar akcij. Tako klub pravočasno rezervira datume, zbere sponzorske nagrade in odgovornim osebam razdeli naloge.
Predlog razporeditve akcij: vsaka sezona ima en glavni vir dodatnih sredstev.
Za klub s približno 200 športniki bi bil realističen prvi organizacijski cilj: pridobiti deset novih lokalnih sponzorjev, vzpostaviti program mesečnih podpornikov, pripraviti eno dobro organizirano zbiralno prireditev in preizkusiti prodajo koledarja po prednaročilih. Finančni cilj naj klub določi po dejanskih stroških, ne po bruto prilivih.
10. Kratek kontrolni seznam pred vsako akcijo
Preverite statut: ali je dejavnost skladna s temeljnim aktom društva?
Opredelite vrsto prihodka: donacija, sponzorstvo, prodaja ali igra na srečo?
Izdelajte kalkulacijo: upoštevajte tisk, nagrade, najem, dajatve, davke in delo.
Preverite dovoljenja: prireditev, srečelov, javno zbiranje sredstev, hrana ali glasba.
Uredite dokumente: pogodbe, pravila, privolitve in računovodske evidence.
Pregledno poročajte: predstavite zbrani znesek in dejanski namen porabe.
Kako lahko pri tem pomaga Spletni portal?
Pri dodatnih prihodkih največ časa pogosto ne vzame sama akcija, temveč administracija: zbiranje prijav, sledenje naročilom, izdajanje računov, preverjanje plačil in obveščanje staršev ali članov. Pri teh opravilih lahko pomaga Spletni portal, ki na enem mestu povezuje člane, obvestila, račune, plačila in druge klubske evidence.
Manj administracije. Več časa za šport.
Viri in pravna podlaga
Opomba: članek je informativne narave in povzema pregled predpisov na dan 3. novembra 2026. Davčne in pravne obveznosti se razlikujejo glede na konkreten način izvedbe, status društva in obseg dejavnosti. Pred izvedbo zahtevnejše akcije naj klub preveri pogoje pri pristojnem organu in svojem računovodstvu.
